Transistorji SIPMOS so zaradi svojih tehnoloskih lastnosti zelo robusti elektronski elementi. Podatki, ki jih proizvajalci navajajo so obicajno mejne vrednosti za delovanje elementa v nekem okolju in se jih ne sme prekoraciti niti v najslabsem moznem primeru. Primerjamo lahko dolocanje podrocja varnega med bipolarnim in SIPMOS transistorjem.
Eden od pomembnih stikalnih parametrov pri bipolarnem transistorju je saturacijska napetost med kolektorjem in emitorjem , ki je podan za vsiljen bazni tok in napetost . Pri tem je podan tudi makzimalni ali trenutni (peak) tok in je dolocen z maksimalno temperaturo spoja. Za zmanjsanje bipolarnih se najveckrat pretirava z vecanjem baznega toka, kar pa hkrati povecuje spominski cas bipolarnega transistorja[6]. Primer krmiljenja baze hitrega bipolarnega transistoja kaze slika 11.
Za hitrejse praznenje baze se pri bipolarnih transistorjih uporablja tudi negativna , ki pa je lahko pri napacni izvedbi praznenja destruktivna za transistor.
Pri SIPMOS transistorjih, zaradi drugacnega principa delovanja, izhodni tok ni omejen z vhodnim, zato racunamo maksimalni dopustni tok glede na maksimalno dopustno temperaturo spoja[7,8]. Ta pa je visja, vecje ko je hladilno telo. Trenutno moc izracunamo z enacbo
Disipacija moci na hladilnem telesu je:
kjer je najvisja dovoljena temperatura spoja, temperatura ohisja in toplotna upornost za spoj--ohisje.
Iz enacb (1) in (2) lahko zapisemo enacbo za maksimalni tok ponora
Enacba (3) mora biti zagotovljena vedno, kar v stacionarnih stanjih niti ni tako tezko doseci. Vecji problem pri zagotavljanju temperature spoja so preklopni casi pri induktivnih bremenih, kjer si pomagamo z vezji, ki pri preklopih prevzemajo energijo prehodnih pojavov (snubber network)[6].